Brestaška râčenica

Radina majka dumaše: Mâr Rado, mâr kleta dâšte.

Ti koga ideš za oda otideš skoro dohodjaš.

Oti si skoro dohodjaš, i koga dodeš se plačeš.

I koga dodeš se plačeš, se plačeš, se si plakala.

Rada majka si dumaše: Dotegnalo mij male le,

dotegnalo mij male le ot Ivanovi dve sestri.

Vse gi na izvor zavarvam, kotli nalivat, prelivat.

Kotli nalivat, prelivat, vse edna duma mi dumat.

Ja ela Rado, ja ela da vidiš batja Ivana,

kak leži Rado, kak boli ot merak, Rado, za tebe.